Kako živim z MS Na tej spletni strani bo kotiček za vse članice, člane in tudi ostale obiskovalce teh spletnih strani, ki bodo imeli dovolj poguma, da spregovorijo o sebi in svojih občutkih, ki jih prinese življenje, še posebno, če imaš MS ali živiš z osebo, ki jo ima. Poleg pa bomo predstavili tudi članice in člane, ki so (ali so bili) aktivni in po svojih močeh pomagajo pri delu Dolenjske podružnice. Prispevke pošljite po e-pošti ali pismu na naslov Dolenjske podružnice.

Srecko Dušic je naš član že od leta 1981. Spoznala sva se, ko sem še kot poverjenik obiskoval naše clane na domu. Takrat je stanoval z mamo v Brežicah. Živela sta v prijetni in urejeni hišici. Srecko ji je veckrat kaj ušpicil ali pa ponagajal mami, vendar pa zmeraj dobronamerno in v šali. Sedaj živi v varovanem stanovanju DUO Impolca – soba 104 in se veliko ukvarja in dopisuje preko racunalnika. Pišete pa mu lahko na e-pošto:srecko.dusic@amis.net

Kako je Srecko spoznaval in kako živi z MS, pa je napisal sam.

ŽIVLJENJEPIS

RODIL SEM SE 20.11.1958 V BREŽICAH. SEM AVANTURIST-PAC IMAM RAD SPREMEMBE V ŽIVLJENJU. SEM SI REKEL,BITI ZDRAV JE TAKO ENOLICNO. SEM POTREBOVAL SPREMEMBO IN SEM PRI 22. LETIH ZBOLEL IN TAKO POPESTRIL ŽIVLJENJE.

ŽE KOT OTROK SEM SE RAD VOZIL V VOZICKU, LE DA TEDAJ ME JE SESTRA PORIVALA DOBESEDNO.

ŽENSKE SEM IMEL RAD ŽE KOT OTROK.

BILI SMO POVPRECNA DRUŽINA.

TUDI K BIRMI SEM ŠEL.

SEVEDA, PRED TEM SEM HODIL ŠE V OSNOVNO ŠOLO, KJER SEM BIL PRIDEN, KADAR NISEM BIL POREDEN. NATO SEM ŠEL V SREDNJO TEHNIŠKO V KRŠKO IN KER SEM SE VOZIL Z VLAKOM BREŽICE-KRŠKO, SEM MORAL KUPOVATI VOZNE KARTE IN ČE JE NISEM IN ČE ME JE ULOVIL, SEM MORAL PLAČATI KAZEN.

VEČKRAT KAZNOVAN SEM ŠEL PO SREDNJI STROJNI NA VIŠJO STROJNO V LJUBLJANO. STANOVAL SEM V ŠTUDENTSKEM NASELJU IN SE PODREJAL NJEGOVEM NACINU ŽIVLJENJA. VIŠJO STROJNO USPEŠNO KONCAL. SEM POIZKUSIL ŠE NA VISOKI PA NI ŠLO. POTREBOVAL BI DRUGO GLAVO, PA JE V TRGOVINI NISEM NAŠEL.NAREDIL ŠE NEKAJ NAPAK-JA, DELAL SEM PA LE-IN SO ME POKLICAL K VOJAKOM.

TAM SO SE STVARI Z ZDRAVJEM ZAKOMPLICIRALE S CEPLJENJEM, DOBIL TO BOLEZEN, ME UPOKOJILI IN POSLALI DOMOV. TAKO, DOSEGEL SEM CILJ.

DOMA PA, LEPO PRI MAMI, VSAKE TOLIKO CASA MI JE PRIŠLO NA OBISK POSLABŠANJE BOLEZNI IN NAPREDOVAL SEM IN DOBIL VOZIČEK. SEM PAČ POSTAL KOMOT. NO, POSTOPOMA SEM SE MODERNIZIRAL IN IMAM SEDAJ ELEKTRIČNI VOZIČEK-RECIMO, DA SE MI NI DALO NA ROKE POGANJAT VOZIČEK. SAJ IMAM IZOBRAZBO IN MI NI TREBA NA ROKE DELAT. TO PA, DA NISEM MOGEL VEČ GNATI VOZIČEK NA ROKE-KAJTI ENA ROKA JE BILA POREDNA, NI UBOGALA, TER SE OSAMOSVOJILA-JE PA ZANEMARLJIVA PODROBNOST.

HVALA BOGU, DA KOT INVALID NIMAM TEŽAV, KAKO DOBITI ŽENSKO. SO USMILJENE IN VEDO, DA JE POTREBNO ZADOVOLJITI POTREBE PO ŽENSKAH. LEPE SANJE.

IN JE PRIŠLO TAKO, DA SEM MORAL V DOM. SESTRA SKRBI ZAME IN KER MI JE IME SREČO IMAM SREČO. NO, RECIMO ŽIVLJENJE JE IGRA IN V TEJ IGRI TUDI GUBIŠ IN IGRAM, KER JE PA TAKO RAZBURLJIVO.

IN SEDAJ SEM TUKAJ V VAROVANEM STANOVANJU IMPOLJCA.DA SEM DOBIL TUKAJ SEM IMEL SREČO IN DOBRO SESTRO.

TAKO UŽIVAM SVOJ ŽIVLJENSKI DOPUST. SEM POGLEDAL OKROG DOMA A MORJA NISEM NAŠEL.

SREČO